Otvoritev razstave

23. januar, 2020

Otvoritev razstave je za nami. Vsem ki si je niste uspeli udeležiti je na ogled do 20.2.2020 v avli Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Trg Brolo 1, Koper.

Ob tej priložnosti gre velika zahvala naši članici Tanji Kocjančič, ki je pripravila plakate zadnjega desetletja.

Zahvala gre tudi vsem članom, ki so pomagali z postavitvijo rekvizitov in plakatov, sodelovali na pogostitvi ter se na tak ali drugačen način potrudili, da je dogodek zaživel in izpadel res dobro.

Na koncu Hvala družini Batista za res pester kulturni program.

Hvala vsem in upam da se vidimo čez 10 let.

LP Načelnik

Ob otvoritvi razstave 40 LET ORGANIZIRANEGA ALPINIZMA NA OBALI

23. januar, 2020

Čas, ta nič, nič, ki se v nič pretaka …

In tako se nabirajo dnevi, leta in desetletja …

24. november 1979 štejemo kot začetek organiziranega alpinizma na Obali. Tega dne je bil v Tumovi koči na Slavniku ustanovni Občni zbor Alpinističnega odseka pri Obalnem planinskem društvu Koper. Po registraciji pri Komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije je nastopal s skrajšano obliko imena Obalni alpinistični odsek, tako kot večina alpinističnih kolektivov.

Seme je pognalo na njivi Obalnega planinskega društva, nato so za potaknjenec skrbeli pri Planinskem društvu Slavnik iz Hrpelj, sedaj pa to rastlino zalivajo pri Obalnem alpinističnem klubu.

Mogoče pa se vsi premalo zavedajo, da ta čudna roža najlepše cveti v golih skalah, ledu in snegu.

Dr. Henrik Tuma je v letu 1930 pisal o pomenu alpinizma. Danes vemo, da je znanost bogatejša, ker sta idrijska zdravnika Antonio Scopoli in Balthasar Hacquet, pa tudi drugi naravoslovci 16., 17. in 18. stoletja, hodili v hribe.

Nato pa je leta 1961 izšlo delo Osvajalci nekoristnega, pod katero se je podpisal Lionel Terry. Res je, da so alpinizem, umetnost, pa še kaj bi se našlo, za golo preživetje nepotrebni, toda zaradi njih nam v turobnost delavnika velikokrat posije sonce in spremeni življenje v praznik.

Tudi alpiniste z Obale so želje po spoznavanju novih gora in krajev preko domačih hribov pripeljale v gore Evrope, Azijo, Afriko in Ameriko, a verjamem, da so z iskanjem nekoristnega domov prihajali bogatejši.

Danes ljudem v razvitem svetu za življenje nista dovolj le krompir in zelje. Med drugim si želijo tudi potovanj in aktivnega preživljanja prostega časa. Planinske koče, poti v gorah, razne pohodne poti v dolini, urejena plezališča v naravnih stenah, ki so nastala s prostovoljnim delom posameznikov in društev, danes predstavljajo velik del turistične infrastrukture.

Pred skoraj pol stoletja je Sandi Blažina v smeri alpinizma potegnil novo smer. V njej je preplezal prve raztežaje in zabil prve kline. Za njim so prišli drugi, nadaljevali so s plezanjem in tudi oni pustili marsikatero kajlo, jebo, pa tudi kakšen frend in svedrovec bi se našel. Smer še ni končana. Upam, da bo do vrha preplezanih še veliko lepih raztežajev. Želim pa, da bi bilo v srcih bodočih plezalcev vsaj kanček tiste romantike, ki je krasila njihove predhodnike.

                                                                                              Fulvij Živec

Nedavne teme na Forumu
Nedavni odgovori
https://www.kibuba.com/